Prelepi pomladno zeleni pušpanovi grmi veselje in lepoto prinašajo mnogim domačim vrtovom, parkom in drugim predelom vaške in mestne krajine. Tradicionalno smo Slovenci pušpanove grme sadili v grajske in botanične vrtove, kjer so jih izkušeni oblikovali v zanimive geometrijske oblike. Le večje kmetije so imele v znak razkošja na dvoriščih kak grmiček. Izvor tega izjemno počasi rastočega grma sega od kavkaškega predela Evrope vse do Azije in Afrike. V času, ko se je priljubljenost tega grmička pri nas močno povečala je bilo le malo škodljivih organizmov, ki bi mu bili kos. Pred nedavnim pa smo se bili primorani spopasti z metuljčkom pušpanovo veščo, ki sedaj velja za najbolj trdovratnega škodljivca pušpana.
Ta škodljiva žuželka naj bi po mnenjih strokovnjakov k nam prišla s sadikami iz Kitajske, krivec za to pa je nenadzorovano trgovanje z nepreverjenim rastlinskim materialom. V domačem okolju se te gosenice prehranjujejo z različnimi rastlinskimi vrstami, pri nas pa ji najbolj ustreza pušpan. V zadnjih letih je se je populacija vešče močno povečala, prišlo je do prerazmnožitve in s tem velike škode na pušpanovih grmih po vsej Sloveniji. Škodo povzročajo požrešne gosenice, ki objedajo liste in mlade poganjke. Pri močnem napadu lahko grm pušpana zelo hitro ostane popolnoma brez listov, nakar prično objedati tudi mlade vejice in grm se v celoti posuši.
Pri zatiranju pušpanove vešče je predvsem pomembno hitro odkrivanje in pravočasna zaščita. Celotni razvojni krog metulja od jajčeca do odrasle žuželke pri 20°C traja 40 dni. V stadiju gosenice, ko povzroča škodo, pa preživi približno deset dni, odvisno od pogojev, zato vso našo pozornost in ukrepanje usmerimo na teh nekaj dni.
Na leto lahko razvije tudi do 5 rodov, v naših krajih pa ima 2 generaciji. Prva se pojavi v toplih razmerah aprila, v hladnejših razmerah pa maja. Druga generacija gosenic je manj dejavna in običajno ne povzroča toliko škode kot prva, pojavi pa se sredi poletja. Žuželke preživijo zimo v stadiju bube, ki v dolžino meri med 1,5 in 2 cm in je sprva zelene barve s temnimi progami, kasneje pa se razbarva do rjavkaste. Bube se nahajajo v notranjosti grma skrite med vejicami in listi.
Odrasle vešče pričnejo letati v aprilu, velike so 3-4 cm, rjavo-bele barve s temnejšimi lisami na konicah kril. So dobri letalci vendar ne letajo daleč, z več generacijami se lahko letno razširijo do 4 km daleč. Kmalu po začetku izleganja iz bub se prične parjenje in za tem odlaganje jajčec. Samice na spodnji del lista odložijo komaj vidna rumenkasto obarvana jajčeca. Ena samica lahko odloži več kot 50 jajčec, iz katerih se po nekaj dneh izležejo gosenice. V mladosti so intenzivno zelene barve z vzdolžnimi črnimi progami in pikami ter črno glavo. S staranjem postajajo rjavkaste, zrastejo do dolžine 4 cm. Ena gosenica v času razvoja poje tudi več kot 45 listov pušpana, na enem grmu pa jih je več 100. Izločajo snovi, ki tvorijo pajčevinaste zapredke po celotnem grmu.
Najboljši ukrep je zoper škodljivca je preventiva, grme redno pregledujemo tako, da jih razpremo in pogledamo v notranjost, kjer se gosenice najprej pojavijo. V zimskem času odstranjujemo bube, v času letanja metuljev pa grme škropimo z naravnimi sredstvi, ki so temu namenjeni. V Sloveniji imamo registrirana fitofarmacevtska sredstva za varstvo proti pušpanovi vešči na okrasnih rastlinah, ki pa so namenjena profesionalni rabi in niso dostopna vsakomur. Pušpan je rastlina, ki je prisotna skoraj vsepovsod, ljudje so nenehno v stiku z njimi, zato je uporaba kemičnih sredstev tudi iz tega razloga močno odsvetovana.
Vredno je opozoriti, da je uporaba insekticidnih biocidov, ki so namenjeni zatiranju žuželk v domovih in bivalnih prostorih lahko zelo škodljiva rastlinam, saj ta sredstva niso namenjena za uporabo na njih. Če pa jih uporabljamo celo na rastlinah, ki jih uživamo, so škodljiva tudi za naše zdravje. Škropljenje grmičkov pušpana z raznimi biocidi je tako kot gosenicam pušpanove vešče nevarno tudi vsem drugim organizmom, ki tam domujejo ali se gibljejo, med njimi domače mačke, kužki, koristne žuželke, kot tudi ljudje in njihovi otroci. Biocide kot tudi vsa ostala sredstva naj se uporablja izključno v skladu z navodili in v namene, ki so tam navedeni!
MINERAL so naravna sredstva za krepitev rastlin in so se pokazala učinkovita pri ekološkem nadziranju in zatiranju pušpanove vešče. Pri celoviti oskrbi pušpanovih grmov s sredstvi MINERAL se vešče tem grmom izogibajo, vanje ne ležejo jajčec in tam ne domujejo. Tudi gosenice se nerade prehranjujejo z listi teh pušpanov in po nekaj dneh grmiček zapustijo. Na starejših rastlinah nima takojšnega učinka kot pri mladih, vendar pa z redno oskrbo ojačamo tudi te.
Ob pojavu prvih gosenic ukrepamo z naravnim sredstvom MINERAL RDEČI FORTE. Škropljenje ponavljamo na 3 dni, dokler populacija ne upade. Pri uporabi katerih koli sredstev ne moremo pričakovati, da bodo opravila vse delo namesto nas. Uspeh je zagotovljen, če škropljenje dopolnimo z nekaj ročnega dela. Zato pred uporabo MINERAL RDEČI FORTE najprej grmiček razpremo in skušamo ročno uničiti čim več gosenic, enostavno jih zmečkamo in pustimo na grmu. Gosenic ni potrebno pobirati in jih nositi stran, s tem se izognemo nepotrebnemu delu in privarčujemo na času.
Če želimo pospešiti rast in obnovo po prvem rodu gosenic pušpane oskrbimo z vsemi sredstvi MINERAL . Enkrat zalijemo s hranilom MINERAL ZELENI in čez teden z MINERAL MODRI, kar poveča nastavek novih poganjkov in izboljša njihovo rast, da se poškodovani grmi lažje in hitreje obrastejo. Izmenično jih enkrat na teden škropimo s sredstvi MINERAL RUMENI in MINERAL RDEČI , s čimer jih okrepimo in izboljšamo njihovo naravno odpornost. Dovolj bo, če MINERAL RUMENI kot MINERAL RDEČI uporabimo zgolj dvakrat. Tako jih pripravimo na drugi rod gosenic, ki se pojavi nekje v sredini junija. Pojav drugega rodu bo izredno zmanjšan. Če opazimo prve gosenice, jih čim več uničimo in še nekajkrat poškropimo z MINERAL RDEČI FORTE.
V prihodnosti bo potrebno škodljivca še bolj raziskati in veliko pozornost posvečati pravočasnemu zatiranju ličink. S skupnimi močmi bomo na naraven način zmanjšali veliko populacijo, ki se je v letih pri nas razvila in obdržali naše pušpane zdrave in vitalne.