Voda je vir življenja, vsi organizmi na našem planetu jo potrebujejo. Pri rastlinah se ta odvisnost od vode morda še najbolje opazi, saj velika večina že en dan težko zdrži brez nje. Ko je vode premalo, jim listi uplahnejo, postanejo mehki, saj voda v njih vzdržuje pritisk, ki napne liste in jim da obliko.
Voda je najpomembnejše topilo v biotičnem svetu, je osnova za delovanje encimov in proteinov, ki uravnavajo procese v rastlinskih in živalskih organizmih. Voda je tudi osnovna komponenta pri fotosintezi, rastline jo spojijo s ogljikovim dioksidom iz zraka in s tem naredijo sladkorje, ki so najpomembnejši vir energije za rast in razvoj.
Ko rastlinam začne vode primanjkovati, se vsi rastni in razvojni procesi ustavijo, saj je rastlina podvržena sušnemu stresu. Sušni stres je pogosto prisoten že pred pojavom očitnih zunanjih znakov kot npr. uveli listi in rastlina že nekaj dni ne deluje normalno. Ko razumemo ta dejstva, si lažje predstavljamo, kako pomembno je pravilno zalivanje naših rastlin. Vsako rastlino se moramo naučiti opazovati, ugotoviti moramo, kako se odziva na dodajanje vode, kdaj jo je najbolje dodajati in koliko. Vedno se držimo pravila, da najprej zalijemo raje manj kot več, še posebej je to pomembno pozimi, ko rastline večinoma počivajo, zato potrebujejo bistveno manj vode kot v rastni sezoni. Če je v zemlji vode preveč, je manj prostora za kisik, ki je izredno pomemben tudi v tleh, saj ga tudi podzemni deli rastlin potrebujejo za svoj obstoj. Pri primanjkljaju kisika začno korenine odmirati, viški vlage pa v lončku napravijo idealne pogoje za razvoj koreninske gnilobe, ki lahko celotni koreninski sistem rastline uniči v zelo kratkem času.
Odmerjanje vode je vsekakor zelo pomemben dejavnik, ni pa vseeno tudi to, kakšno vodo dodajamo. Kot je bilo že prej omenjeno, je voda idealno topilo, v njej se lahko raztaplja več tisoč različnih mineralnih in organskih snovi. Nekatere od teh snovi so rastlinam koristne, nekatere pa jim lahko škodujejo, zato je pomembno, da zagotovimo primerno kakovost vode, s katero rastline zalivamo. Pitna voda, ki jo lahko natočimo kar iz pipe, je najbolj pogost vir vode za zalivanje, vendar pa ni tudi najbolj ustrezen. Ta voda je preverjene kakovosti, je primerna za pitje in je za človeka tudi dobra, vendar za rastline ni primerna. Visoke vsebnosti nekaterih mineralnih snovi jim namreč lahko škodujejo. Največ je v takšni vodi raztopljenih kalcijevih in magnezijevih karbonatov, to so mineralne snovi, ki tvorijo apnenčaste obloge, ki jih poznamo pod izrazom vodni kamen. Takšno vodo imenujemo trda voda.
Trda voda
Trda voda vsebuje visok delež kalcijevih in magnezijevih karbonatov, ki tvorijo vodni kamen.
Ti karbonati se kopičijo v zemlji, kjer povzročijo precej nevšečnosti. Kalcij in magnezij sta elementa, ki sta za rastline nujno pomembna, vendar ju je v substratih in gnojilih za sobne rastline po navadi dovolj, zato z zalivanjem s trdo vodo naredimo presežke teh snovi v tleh. Zemlja je heterogena mešanica delcev, na katere se vežejo mineralne snovi, ki rastlinam predstavljajo hranila. Vezane na zemeljske delce lahko rastlina ta hranila črpa iz tal in uporabi za svojo rast in razvoj. Pogosto se nam zdi, da so težave s hranili vedno v njihovem pomanjkanju. Vendar tudi preobilje določenih hranil ni nič manj problematično za zdravje rastlin. Zaradi prevelike koncentracije kakšnega elementa lahko pride do izpodrivanja drugih mineralnih snovi in se namesto njih vežejo na talne delce, s katerih rastline črpajo hranila. V strokovnem žargonu pravimo, da začno delovati antagonistično, saj rastlini onemogočijo sprejem ostalih hranil kot sta na primer kalij in natrij v primeru presežka kalcija in magnezija.
Rastline ne morejo uspevati brez vseh nujno potrebnih mineralnih snovi. Tako stanje lahko povzročimo tudi z nepravilnim doziranjem gnojil, ko pretiravamo z dodajanjem posameznih elementov. Antagonističen odnos med različnimi mineralnimi elementi lahko spodbudi tudi neprimeren pH zemlje. Večje količine kalcijevega karbonata povišajo pH zemlje in jo alkalizirajo, pH se poviša proti bazičnem. V bazičnem okolju rastline ne morajo črpati železa in cinka, dveh izredno pomembnih elementov v klorofilu in pri procesu fotosinteze, zmanjša se tudi dostopnost mangana in bakra. Rastline pobledijo in rast se zaustavi. Najprimernejša raven pH za veliko večino sobnih rastlin je pri vrednosti okoli 5,5-6, torej rahlo kisla.
Za zalivanje je torej potrebno uporabljati mehko vodo. Mehka voda je tista, ki ima v nasprotju s trdo vodo v sebi raztopljenih le malo mineralnih snovi, ki bi lahko porušila ravnotežje hranil in pH prsti. Destilirana voda je načeloma najbolj primerna, saj v sebi nima raztopljenih nobenih mineralnih ali organskih snovi, vendar pa je predraga, da bi jo uporabljali za zalivanje, saj njeno pridobivanje zahteva velike vložke energije. Lahko bi jo pridobili iz sušilca oblačil, saj je voda, ki se zbira v zbiralniku, destilirana, vendar pa lahko v njej ostanejo ostanki mehčalcev in praškov, takšna pa seveda ni več primerna za zalivanje.
Mehka voda
Mehka voda je v praksi deževnica ali postana voda.
Mehko vodo zato pridobimo na druge načine. Najboljši je zbiranje deževnice, pozimi lahko raztopimo tudi sneg. Tak način pogosto uporabljajo vrtnarije, deževnici se po navadi doda tudi 1/3 vodovodne vode, in je še vedno dovolj mehka in dobra za zalivanje.
Doma pa lahko mehko vodo pridobimo na zelo preprost način. V dobro oprane plastenke ali steklenice do vrha natočimo kar navadno vodo iz pipe in jih postavimo na mesto, kjer jih vsaj 24 ur ne bomo premikali. V tem času bo voda postala, mineralne snovi v njej se bodo zaradi svoje teže spustile na dno. S prostim očesom razlike ne opazimo, tudi usedline ne bomo opazili na dnu. Za to moramo biti previdni, polovico ali največ 2/3 vode iz plastenke lahko uporabimo za zalivanje, ostanek pa zavržemo, saj so se v vodi na dnu posode skoncentrirale mineralne snovi. Če je voda iz pipe izredno trda ali če želimo narediti vodo še bolj mehko, lahko postopek še enkrat ponovimo. Tudi stoječe vode ribnikov ali manjših jezer so vir bolj mehke vode, vendar pa te vode niso preverjene kakovosti, predvsem se to nanaša na biološko kakovost, vsebnost mikroorganizmov, ki lahko škodujejo našim rastlinam, zato se uporabi takšne vode za zalivanje rajši izogibamo.
Mehko vodo uporabimo tudi za pršenje sobnih rastlin, ki ga močno priporočamo v zimskem času za dvig zračne vlažnosti. Pršenje s trdo vodo rastlinam škoduje na podoben način, saj mineralne novi, ki jih vsebuje, rastlini lahko škodijo podobno, kot to velja pri zalivanju. Dodatna korist pršenja z mehko vodo je estetske narave, saj vodni kamen na listih rastlin ostane viden kot značilne bele lise.