Bliža se konec zime ter začetek setve prvih spomladanskih solatnic, špinačnic in zelišč. Skoraj vsak vrtičkar na svojih površinah pridno vzgaja solate, zelenjadnice, ki so med Slovenci še posebej priljubljene.
Solatnice so rastline, pri katerih uživamo listno maso in so zaklad vlaknin, mineralov ter vitaminov. To izvrstno hranilno vrednost nam solatnice priskrbijo v zelo kratkem času, saj jih ima večina rastno dobo med dvema do tremi meseci. Za solato lahko na isti površini skozi leto gojimo tudi druge rastline, saj ne izčrpava zemlje in ne privablja veliko škodljivcev.
Čeprav solatnice kalijo v razmeroma nizkih temperaturnih pogojih, se priporoča vzgoja sadik s koreninsko grudo iz semena. Uporabimo seme, ki je zdravo in ni starejše od enega leta. Pri taki vzgoji je pridelek bolj zgoden, rastlina pa je bolj odporna na škodljivce in bolezni. Najprej sadimo krhkolistne solate, ki so bolj hladno-ljubne, kot so ljubljanska ledenka, leda, braziljanka ipd. Najbolje je zgodne solate gojiti do končne velikosti v neogrevanem rastlinjaku, kasneje, ko se ozračje segreje pa gojenje preselimo na hladne gredice.
Pri lastni vzgoji iz semena moramo solatnice sejati na dva tedna od januarja pa vse do avgusta. Januarja pričnemo z vzgojo sadik solate v topli gredi, če pa temperature v njej niso primerne pa jih lahko vzgajamo kar na okenski polici. Za vzgojo sadik je pomembna kakovost semena z dobro kalitvijo. Pri setvi za sadike uporabimo lončke majhnega premera, za kar so najbolj primerni gojitveni platoji. Pazimo, da uporabimo ustrezen substrat brez dodanih gnojil, ker bi ta lahko motila vznik semen.
Pri setvi vedno uporabimo MINERAL Zeleni, ki poskrbi za optimalen razvoj koreninskega sistema. Priporočljivo je, da substrat zalijemo in nato vanj vtisnemo seme, sicer se le-to med zalivanjem lahko premakne in ovira kalitev in rast.
Levo sadika vzgojena na klasičen način, desno sadika vzgojena z naravnimi sredstvi za krepitev rastlin MINERAL.
Ko se spomladi zunaj že nekoliko ogreje in temperatura zemlje doseže 7°C, lahko sadike solat posadimo v rastlinjak, v tople ali hladne gredice. To so rastline, ki glede toplote niso zahtevne, nižje temperature jim celo ustrezajo, da razvijejo bolj čvrste in polne glave.
Motovilec, zgodnjo špinačo in blitvo sejemo v neogrevan rastlinjak ali na prosto, ko se nočne temperature ne spustijo pod 0°C. Temperatura zemlje mora biti za večino zgodnjih zelenjadnic nad 5°C. So neobčutljive na mraz za to ni potrebno čakati, da minejo mrzle noči. Pri motovilcu in blitvi lahko naprej vzgojimo sadike, enako kot pri solatah, špinačo pa sejemo neposredno, režemo mlade liste in jih porabimo do meseca maja, ko so zunanje temperature za to vrsto že previsoke in uide v cvet.
Poleg vzgoje različnih solatnic in špinačnic, lahko v tem času pričnemo tudi s vzgojo sadik zelene in različnih zelišč. Za zeleno velja, da ima zelo počasno začetno rast, do presaditve na prosto potrebuje skoraj toliko časa kot plodovke, približno 2 meseca. Prve sadike na vrt presajamo v sredini aprila. Sejemo jo na enak način kot solatnice, vendar za vznik potrebuje malce višje temperature, med 20-25°C. Od zeli najbolj priljubljen peteršilj lahko neposredno na grede sejemo v začetku aprila, pri vzgoji sadik ga sejemo ob setvi solatnic. Poleg peteršilja v tem času za vzgojo sadik sejemo tudi koriander, luštrek, enoletni šetraj in majaron. S setvijo bazilike počakamo do začetka aprila, saj je izredno toploljubna vrsta in jo na vrt presadimo šele konec maja, saj ji škodujejo že temperature nižje od 12°C.
V naslednjih tednih za vas pripravljamo nove objave. Da objave ne zamudite, nas všečkajte na Facebook-u, kjer vas bomo obveščali o novih prispevkih, vas pa vabimo k debati, deljenju izkušenj ter zastavljanju raznih vprašanj.