Gnojenje je eno izmed osnovnih opravil v kmetijski pridelavi rastlin, enako pa velja tudi za domačo pridelavo na vrtu. Rastline iz tal črpajo hranilne snovi. Če bi prenehali vračati hranila in organsko snov nazaj v tla, bi se v nekaj letih popolnoma izčrpala in rastlinska pridelava na njih nebi bila več mogoča. Takšna katastrofa se je zgodila v Združenih državah Amerike, kjer so prej rodovitne ravnice postale puščava. Pravilno gnojenje in ohranjanje rodovitnosti tal je nujno, če želimo zagotoviti rodovitna tla, zato smo v tem članku za vas pripravili nekaj osnovnih informacij o vestnem gospodarjenju s tlemi.
Vračanje hranil, izgube in namen gnojenja
Rastline iz tal črpajo različne mineralne snovi, ki so zanje hranila in jih uporabijo za rast in razvoj. So edini višji organizmi, ki imajo sposobnost fotosinteze – kemijske reakcije, ki iz neorganskih mineralnih snovi ustvari organske molekule, katere so nato uporabne kot hrana za ljudi in živali. Hranila se iz tal postopoma izgubljajo: nekaj se jih porabi za rast rastlin, nekaj za mikroorganizme in živali v tleh, veliko pa se jih tudi izpere v podtalnico ali tako močno veže na talne delce, da postanejo rastlinam nedostopni.
Z gnojenjem izboljšujemo strukturo tal ter dodamo hranila tako za rast rastlin kot tudi za vse ostale organizme, ki so nujni del talnega sistema in brez katerih tudi rastline ne bi mogle rasti. S pravilnim gnojenjem v tleh vzpostavimo tudi ravnotežje mineralnih snovi, zaradi česar postanejo bolj dostopne, kar pomeni, da jih rastline lažje črpajo. Namen gnojenja je v ožjem smislu doseganje velikih in kakovostnih pridelkov, ob tem pa ohranjati oz. izboljšati rodovitnost tal, ne da bi s tem kakorkoli škodovali okolju.
Ohranjanje rodovitnosti
Da ohranimo in izboljšamo rodovitnost tal moramo dobro gospodariti z organskimi ostanki in humusom. V tla moramo vračati organsko snov, saj ta skrbi za zračnost tal, boljše uravnavanje količine vode v prsti ter predstavlja hrano talnim (mikro)organizmom, ki so nujen del rodovitne prsti.
V ta namen uporabljamo organska gnojila kot sta kompost in hlevski gnoj, na enak način pa deluje tudi zeleno gnojenje. Domači kompost dodamo tlom ob sajenju in sejanju, hlevski gnoj pa v tla zadelamo na vsake 4-5 let, po čemer pazimo, da ne sadimo rastlinskih vrst, ki so občutljive na močno gnojena tla kot npr. čebulnice. S hlevskim gnojem praviloma gnojimo ob koncu leta, po večini Slovenije je to nekje v novembru, ali pa zgodaj spomladi v februarju in marcu. Hlevski gnoj v tla zadelamo tako, da tla le prelopatamo in ga spravimo v nižje sloje, da zmanjšamo izhlapevanje v zrak. Pravilno je, da tla in procese v njih čim manj motimo, po možnosti obdelujemo brez oranja. Z mineralnimi gnojili izjemoma dognojujemo le vrste, ki so znane kot velike porabnice hranil, to so plodovke, bučnice ipd. pri čemer se poučimo o tem, katera mineralna gnojila moramo dodati, koliko in kdaj.
Pazljivo z dušikom!
Neprevidno in nepremišljeno gnojenje lahko v okolju povzroči hude težave, najhujše posledice ima prekomerno gnojenje z dušikom. Dušik je osnovno hranilo za rast rastlin, ima pa eno veliko težavo in sicer je to njegova t.i. »mobilnost«. Zelo hitro se spreminja iz ene oblike v drugo in izhlapeva v ozračje ali se izpira v vodotoke in podtalnico, saj gre za razliko od ostalih hranil, ki so povečini mineralne snovi, za plinski element. Zaradi močnega izpiranja v podtalnico in bližnje vodotoke je nujno, da z dušikom gnojimo zmerno in v manjših odmerkih, to še posebej velja za gnojenje z mineralnim dušikom. Negativni dušikovi oksidi so škodljivi za zdravje ljudi, v vodotokih še bolj pa v stoječih vodah pa zastrupljajo vse organizme, ki tam živijo ter skupaj s fosfati povzročijo nenadzorovano rast alg – ta pojav imenujemo »cvetenje« jezera/reke.
Naravno hranilno sredstvo MINERAL MODRI vsebuje rastlinam dostopni dušik v obliki amonijevih kationov, ki se zaradi pozitivnega naboja vežejo na talne delce in se ne izpirajo v podtalnico in vodotoke ter ne povzročajo onesnaženja. Amonijev dušik je lažje dostopen rastlinam, saj zaradi posebnega presnovnega procesa v koreninah hitreje in z nižjo porabo energije potuje po rastlini v organe, kjer se vrši sinteza beljakovin. Manj porabe energije za rastlino pomeni višek, ki se porabi za boljšo rast in večjo naravno odpornost. Sredstvo MINERAL MODRI je rastlinskega izvora, proizvodnja pa je ekološka in okolju prijazna.
Pravilna gnojilna praksa je nujna za vsak domači vrt, če si želimo kakovostne pridelave ob tem pa ne škodujemo sebi in okolju. Rodovitna tla moramo ohraniti za vse nadaljnje generacije, zato bodite z naravo v sodelovanju in gnojite zmerno ter premišljeno!
Če imate o tej temi še kakšna vprašanja, vas vabimo, da nam jih zastavite na našem Facebook profilu, kjer vam bodo odgovorili naši strokovnjaki!