Žuželko kapar uvrščamo med najbolj trdovratne škodljivce sobnih rastlin. Napade lahko veliko različnih vrst rastlin z gladkimi listi in stebli, največkrat pa njegova tarča postaneta orhideja in fikus. Te majhne žuželke se prisesajo na nadzemne dele rastline, najpogosteje na liste in steblo in iz listnih žil srkajo rastlinski sok. V tem času se poveča tudi nakup sobnih rastlin, na katerih je lahko prisoten kapar. V enem mesecu, kolikor približno traja življenjski krog žuželk, lahko napadejo tudi druge bližnje sobne rastline. Zato pred nakupom rastlino dobro preglejte, da preprečite vnos škodljivcev v svoje prostore.
Kapar je žuželka, ki sesa rastlinske sokove
Kapar predstavlja številčno družino žuželk poznanih pod znanstvenim imenom »Coccoidea«. Sestavlja jo več kot 8000 različnih vrst, ki so prepoznane po tem, da sta si osebka različnega spola po videzu zelo drugačna. Samice so tiste, ki jih najprej opazimo na rastlini. V odraslem obdobju si poiščejo primerno mesto na rastlini, kamor se pritrdijo in pričnejo sesati rastlinski sok. To je edina hrana, ki jo potrebujejo za razvoj nove generacije, zato na istem mestu ostanejo do konca življenja.
V tem času se jim izoblikuje tudi močan ščit, ki jih varuje pred zunanjimi dejavniki. Ščitki so rjavih, rumenih, zelenkastih in črnih odtenkov, so gladki in svetlikajoči, kot bi bili povoskani. Pod ščitkom samica izleže več sto jajčec in nato umre. Čez nekaj časa ščitek razpade in iz jajčec se izležejo ličinke, ki se pričnejo gibati po rastlini in med rastlinami. S tem iščejo primeren prostor za pritrditev in izleganje jajčec, s čimer se začne nova generacija. Primarna vloga samcev je oploditi samice, po parjenju samci umrejo, zato ti na rastlinah ne povzročajo večje škode. Poleg sesanja rastlinskega soka, kapar povzroči škodo tudi z izločanjem t.i. »medene rose« ali »mane«. Na medeno roso se naselijo glive sajavosti, ki zmanjšajo aktivno listno površino in dodatno oslabijo rastlino.
Ukrepi proti kaparju
Boj proti kaparju je težaven, zaradi hitrega razvojnega kroga nas pogosto preseneti tudi po tem, ko smo misli, da smo se ga že znebili. Kapar se namreč dobro skrije, zato v boju z njim rastline redno in dobro pregledujte. Pri orhidejah preglejte tudi koreninski vrat in korenine v lončku. V odraslem stanju se kapar kar težko odstrani. Najučinkovitejša metoda za odstranjevanje odraslih kaparjev je mazanje ščitkov z vatirano palčko, namočeno v milnico ali olje. V ščitku ima namreč majhne odprtine, skozi katere diha. Milnica in olje te odprtine zalepita, zaradi česar se kapar zaduši. Ščitki zelo temne črne barve so ostanki odmrlih samic in vsebujejo veliko količino jajčec. Ko boste odstranili te, se lahko zgodi, da se izleže nekaj ličink! Bodite pozorni in jih z mokro krpo dobro obrišite z rastline. Najbolj učinkovito je ukrepanje proti kaparju v stanju ličinke, saj so le te brez ščita in občutljive. Če se močno namnožijo, lahko kapar zaide tudi v zemljo, na korenine in koreninski vrat.
Ko kaparja prvič opazite, rastline preglejte in jih z vatirano palčko čim več odstranite. Rastlino v času zdravljenja prestavite stran od drugih rastlin. Ko odstranite vse kaparje, rastlino poškropite z naravnim sredstvom za krepitev odpornosti proti škodljivcem MINERAL RDEČI FORTE. Rastlino poškropite vsaj trikrat vsak drugi dan, med posameznimi škropljenji pa naj vedno mine vsaj 48 ur. Vsak dan sproti rastlino pregledujte in odstranite še ostale kaparje, če so še prisotni. Po tretmaju rastlino obdržite v »karanteni« in jo opazujte. Če so kaparji še prisotni, čez teden dni škropljenje ponovite. Sredstvo je naravno in povsem varno za uporabo v notranjih prostorih na vseh vrstah rastlin ter ne škoduje domačim živalim, otrokom in odraslim
Za vprašanja in svetovanje smo vam na voljo na našem Facebook profilu. Lepo vabljeni!