Ko ustvarjate načrt za vrt se je dobro zgledovati po naravi. V naravi ni velikih površin ene in iste vrste rastline, pač pa več vrst živi v skupnosti, kjer se medsebojno lahko tudi ščitijo. Zato je dobro, če tudi na vrtu sadite v mešanih posevkih, kombinirate dobre in slabe sosede ter sadite po botaničnih družinah. Pri vsem tem morate upoštevati tudi kolobar, ki je temelj vsake dobre vrtnarske prakse.
Spoznajte botanične družine
Preden pričnete načrtovati vrt za letošnje leto, izbrane vrtnine razdelite po botaničnih družinah (tabela spodaj). Vrtičkarji vrtnine delimo glede na njihov uporabni del, recimo plodovke so tiste, pri katerih uživamo plod, mednje spadajo paradižnik in paprika, pa tudi bučke in kumare. Biologija pa rastlinske vrste razvršča drugače. Za kombiniranje rastlin v vrtu je zato pomembna botanična klasifikacija. Rastline iz iste botanične družine so si namreč podobne po rastnih zahtevah, poleg tega pa so dovzetne za podobne bolezni in škodljivce. Rastlinske vrste iste družine izrabljajo podobne količine hranilnih snovi in izločajo podobne koreninske izločke. Če skupaj sadite preveč rastlin iste družine, bodo izčrpale tla in na gredi ustvarile neravnovesje hranil, nasičenost tal s koreninskimi izločki in ustvarile ugodne razmere za škodljivce ali bolezni.
Iz spodnje tabele lahko razberete, v katero botanično družino spadajo posamezne vrtnine:
Kaj je kolobar?
Kolobar je vrtnarska oz. kmetijska praksa gojenja različnih rastlin na isti površini skozi več sezon, pri čemer se zaporedje gojenja določi smiselno glede na botanično družino. V kolobarju vrstimo rastline, ki zemljo izboljšujejo in tiste, ki jo kvarijo. Izboljševalke zemlje so recimo metuljnice, ki porabljajo malo hranil, veliko hranil pa porabi krompir, ki kvari zemljo. Najbolj pogost je triletni kolobar, v vrtu pa je priporočljiv petletni. Rastline vrstimo tudi po njihovih zahtevah po hranilih, tako recimo po gnojenju s preperelim in dobro uležanim hlevskim gnojem gojimo kapusnice, ki dobro prenašajo sveže gnojena tla, za njimi pa plodovke, ki so tudi večje porabnice hranil. Ko se zemlja nekoliko izčrpa v kolobar uvrstite metuljnice, torej stročnice kot sta fižol ali grah, ki izboljšujejo tla in s pomočjo posebnih talnih bakterij, ki živijo v simbiozi s koreninskim sistemom metuljnic (mikoriza) vežejo dušik iz zraka. Metuljnice tako ne potrebujejo dušičnega gnojenja, saj si ga preko procesa mikorize priskrbijo same. Rastline v kolobarju vrstimo tudi po velikosti koreninskega sistema. Zato po stročnicah v kolobar uvrstite recimo solatnice ali špinačnice, ki imajo za razliko od stročnic manjši in bolj šopast koreninski sistem, saj se tako v 3-5 letih kolikor traja kolobar zaradi rastlin z različnimi koreninskimi sistemi po celi talni globini porabljajo hranila, pa tudi tla so po celoti prerahljana kar pripomore k zračnosti.
Kombiniranje dobrih sosedov v mešanih posevkih
Mešani posevki izboljšajo vaš vrtni pridelek. Različne rastline, ki se med seboj dobro kombinirajo, druga drugo ščitijo pred škodljivci in boleznimi ali pa si izmenjujejo koristne snovi. Mešani posevki imajo tudi ugoden učinek na tla, saj imajo različne rastline različno globino korenin. Tako rahljajo vse talne sloje, tla nikoli ne ostanejo gola, izkoristek svetlobe je boljši, tudi plevela je manj, saj dobro načrtovani posevek ne pušča prostora za njegovo rast.
Iz zgornje tabele ste lahko razbrali, da sta paradižnik in krompir v sorodu, zato ju morate saditi vsakega na svoj konec. Pri njima je to še posebej pomembno, saj sta oba dovzetna za nevarno krompirjevo plesen (Phytophthora infestans), ki je za napadene rastline lahko usodna. Ob paradižniku odlično uspevajo nizek fižol, bazilika in solatnice – radičevke (solata, radič, endivija). Naslednje leto morate paziti, da na isto gredico ne sadite ponovno rastlin iz družine razhudnikovk. Odlično se obnese skupna gredica korenčka in čebule, ki se medsebojno ščitita pred korenjevo in čebulno muho. Ob korenčku lahko sejete tudi redkvico ali por.
Kumare, buče, lubenice in melone spadajo v družino bučnic, zato jih ne sadite preblizu skupaj. Prav tako naj si v zaporednih letih ne sledijo na isti gredici. Dobri sosedi bučnic so solatnice, fižol, redkvice in rastline iz družine kapusnic. Rdeča pesa, špinača in blitva spadajo v družino metlikovk, zato se izogibajte kombinaciji teh treh rastlin, lahko pa jih sejete ob česen in kapusnice. Med kapusnice je dobro saditi oz. sejati rastline, ki hitro rastejo, saj lahko tako v času dolge rasti kapusnic recimo vzgojimo solato v več terminih. Ker je potrebno kapusnicam gnojiti več, jih ne smemo kombinirati s čebulnicami, ki slabo prenašajo gnojenje. Kaj pa torej krompir? Ob krompir sejte bob, grah, fižol, zelje ali kolerabo.
V spodnji tabeli so zbrane najpogosteje pridelovane vrtnine in njihovi “dobri ter slabi sosedje”:
Načrtovanje vrta morda zgleda naporno in zamudno, toda ne obupajte – vaja dela mojstra! Ko boste osvojili osnove kombiniranja rastlin, bo zimsko načrtovanje vrta iz leta v leta preprostejše, vaš vrt pa vedno lepši.
Po izdelanem načrtu vrta, ne pozabite pregledati stanja vrtnega orodja, zaloge gnojil ter seveda sredstev MINERAL, ki bodo okrepili vaše rastline, vam prihranili delo in čas skozi rastno sezono, predvsem pa poskrbeli za zdrav in bogat pridelek. Prvi izmed njih, MINERAL ZELENI, bo na vrsti že kmalu, ob zgodnjih setvah vrtnin ali vzgoji lastnih sadik. Veselo na delo!
Imate še kakšna vprašanja glede načrtovanja vrta? Vabimo vas, da nam jih zastavite na našem Facebook profilu!