Kako pravilno škropimo?

Dokazano je, da je učinek kateregakoli sredstva, ki ga uporabimo na rastlini, v povprečju 80 % odvisen od pravilnega načina nanosa in samo 20 % od sredstva samega.

Škropimo poljščine (krompir, koruza, žita, travinje), vrtnine (zelenjava), vse vrste okrasnih rastlin, hišne »brajde«, nestrnjene (hišne) sadovnjake oziroma posamična drevesa. Pršimo (meglica) pa le strne vinograde, strne sadovnjake (plantaže) in hmeljišča.

Kakšna je razlika med škropljenjem in pršenjem?

  • Pri pršenju so kapljice manjše, lažje jih zanese drugam od vaših rastlin, zato pršimo le v vinogradih, strnjenih nasadih sadnega drevja in hmeljiščih. Po domače rečemo pršenju tudi »meglica«.
  • Pri škropljenju so kapljice večje, zato ne smemo videti meglice. V tem primeru so kapljice premajhne.

Stranke pogosto sprašujejo ali lahko npr. solato škropijo z zalivalko. Zato poudarjamo: škropimo samo s škropilnicami, ne z zalivalkami. Z zalivalkami vedno samo zalivamo, četudi imajo nastavek (rožo).

Za pravilno škropljenje pri manjših pridelovalcih (vrtičkarjih) velja zelo enostavno pravilo: poškropljeno mora biti vsaj 70 % listne površine, sredstvo pa z rastline nikoli ne sme odtekati! Praktično to pomeni, da če npr. z jablane, ki smo jo pravkar poškropili veselo kaplja, nismo naredili kaj dosti.  To je ena od najpogostejših napak, saj kapljice sredstva, ki padejo z drevesa na tla, na drevesu ne morejo delovati. Zato je zelo pomembno poznati nekaj osnovnih pravil:

  • Velikost kapljic pri škropljenju je do 0,5 mm – če opazimo meglico, so kapljice premajhne in moramo velikost uravnati s šobo. Prav tako ne škropimo s curkom, saj moramo videti posamezne kapljice. Kapljice pri škropljenju letijo iz šobe škropilnice pri ustreznem pritisku (1 – 4 bar) zaradi svoje teže in velikosti do razdalje 0,5 m. To je tudi škropilna razdalja od šobe do škropljene površine rastlin, na katero moramo paziti. Če smo preblizu, se kapljice odbijajo od listne površine, če pa smo predaleč, padejo na tla preden dosežejo liste.
    Za škropljenje vseh vrst rastlin, razen za uničevanje plevela, uporabljamo vrtinčne šobe. Te imajo na sredini, kjer iztekajo kapljice, okroglo izvrtino. Herbicidne šobe za uničevanje plevela imajo podolžno zarezo za iztok tekočine, zato je tam poraba škropilne mešanice večja. Za škropljenje sadnih dreves, zelenjave, okrasnih rastlin, vinske trte ipd. so te šobe neprimerne. Ustreznost šobe preverimo že pred škropljenjem.
  • Za najboljši učinek je potrebno uporabiti priporočene količine vode. Priporočena izhodiščna količina vode na enoto površine v polni vegetaciji (ob cvetenju) je pri trajnih nasadih, kot je vinska trta 1000 l/ha (4000 trsov), pri sadnem drevju 500 l/ha na 1 m višine krošnje, pri poljščinah 200–300 l/ha in pri vrtninah 500 l/ha.
  • Prevelike količine porabljene vode se navezujejo tudi na hitrost škropljenja. Traktorska škropilnica se giblje s hitrostjo 6–7 km/h in s tako hitrostjo bi morali škropiti tudi manjše površine, torej s hitro hojo. Zlasti pri škropljenju posameznih rastlin, npr. enega drevesa si običajno vzamemo kar preveč časa, premikamo se prepočasi in temeljito zalivamo namesto škropimo. To pa je seveda napačno. Tudi za velika drevesa ne bi smeli porabiti bistveno več vode kot za majhna, ker škropimo samo listje na obodu krošnje.
  • Voda za škropljenje naj bo postana. Voda iz pipe je premrzla, zato lahko sredstvo učinkuje slabše. Mrzla voda lahko tudi poškoduje pregreto listno površino.
  • Primeren čas za škropljenje je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Nikoli ne škropimo (z ničemer) med 10. in 17. uro! Razlogov za to je veliko: vzgonski tlak zaradi pregretih tal in rastlin, zanašanje sredstva drugam, slabši sprejem sredstev na in v rastline, …
    Sistemična sredstva (ta prodrejo v rastline in delujejo v njihovi notranjosti) škropimo čim bolj zgodaj oz. takoj, ko izgine rosa. Če je prisotna rosa, nastanejo na listih ob škropljenju prevelike kapljice, ki zdrsnejo na tla. Tudi naravna sredstva kot je MINERAL prodrejo v rastline in se prevajajo po celotni rastlini, zato se priporoča škropljenje zjutraj, ko je sprejem v rastlino najboljši. Za to, da MINERAL prodre v notranjost rastline, je dovolj pol do ene ure. Kasneje dež nima več vpliva.
    Kontaktna sredstva, ki ostanejo na površini rastline in ki ne prodrejo v notranjost, običajno škropimo pozno zvečer, saj nanje pozitivno vpliva rosa, ki poskrbi za enakomerno porazdelitev po listni površini.

Našteli in razložili smo samo najbolj osnovne zahteve, ki jih morate upoštevati, da bo MINERAL deloval in bomo vsi zadovoljni.

Vredno si je na začetku sezone vzeti nekaj časa in narediti preizkus škropljenja s čisto vodo, obenem pa preveriti ustreznost škropilnice (šobe, ustrezen iztok tekočine). Poskusite poškropiti 10 m² z 0,5 l vode. Ponavljajte, dokler ne pridobite občutka za hitrost in razdaljo do rastline. Večkrat preverite poškropljeno listno površino – na listih morajo biti vidne kapljice, nikakor pa ne smejo odtekati s konic listov. S sredstvom mora biti pokrita več kot polovica lista. Z nekaj vaje pridobimo občutek, s kakšno hitrostjo se moramo premikati in škropiti, kar je bistveno. Naj vam vaja ne bo odveč – ko boste to osvojili, bo uspeh zagotovljen.

Primer izračuna priporočene količine vode

Če vemo, da ima 1 ha (hektar) velika površina 10.000 m² in da za škropljenje vrtnin porabimo 500 litrov vode na ha v polni vegetaciji (ob in po cvetenju), lahko količino vode enostavno izračunamo s pomočjo sklepnega izračuna.

Če imate v vrtu npr. samo 10 m² posajenega paradižnika običajne velikosti do 70 cm sledi izračun:

 

10 000 m²  ………………..  500

       10 m²  …………………  x

______________________________

X = (500 l  x 10 m²)/10.000 m² = 0,5 l

 

Na 10 m² posajenega običajnega paradižnika tako porabite okvirno 0,5 l pripravljene raztopine. To se marsikateremu vrtičkarju zdi nemogoče, a je ob upoštevanju navodil (hitrost, velikost kapljic, pokritost brez odtekanja) količina zadostna.

Zdaj ko vemo, koliko vode moramo uporabiti na določeni površini, lahko izračunamo s pomočjo določene koncentracije tudi količino sredstva, ki ga moramo dodati tej vodi.

Primer izračuna količine sredstva, ki ga moramo dodati vodi

Če je v navodilih za uporabo sredstva navedena 4 % koncentracija, izračunamo potrebno količino sredstva ponovno z uporabo sklepnega izračuna priporočene količine vode.

500 ml (0,5 l)  ………………..  100 %

       X ml  …………………  4 %
______________________________

X = (500 l  x 4 % )/100 % = 20 ml

 

 

 

Če je skupna količina mešanice 500 ml na 10 m², damo praktično v 480 ml vode 20 ml sredstva MINERAL. Praviloma znese skupna količina vode in dodanega sredstva v tem primeru pol litra.

Ko govorimo da dodajamo neko količino sredstva v n neko drugo količino vode, to pravzaprav pomeni skupno količino vode in sredstva. Praktično to pomeni, da dodamo v 10 l vode (po izračunu) 2 dcl sredstva, v resnici pa dejansko dodamo 9,8 l vode 2 dcl sredstva. Skupna količina škropilne mešanice tako znaša 10 l.

 

Marsikomu delajo merske enote hude preglavice. Hitro pride do mešanja mililitrov za decilitre, pa tudi pri izračunu površine ni vedno enostavno. Zato prosimo, da se, pred uporabo sredstva MINERAL, posvetujete z nami! Tako se boste izognili slabi volji, sredstvo MINERAL pa bo tudi delovalo bolje.