Nadaljujemo z obsežnejšim vodičem o vzgoji sadik. Prvi del vodiča je bil objavljen prejšnji teden, tokrat pa pišemo o optimalni skrbi za mlade sadike vse do presajanja na prosto.
4. Nega in utrjevanje sadik
Ko rastline vzklijejo in že nastavijo prva dva prava lista (prva dva enostavne oblike, ki pogledata iz zemlje, sta klična, ne prava lista), je najtežji del mimo. Rastline porabljajo vodo in mineralne snovi iz zemlje ter rastejo in se počasi razvijajo. Če smo jim prostor pravilno pripravili in imamo dober nadzor nad temperaturo in osvetljenostjo, smo lahko mirni, saj bodo rastline večji del opravile kar same. V samem začetku rasti je najbolje, da jih čim manj motimo, premikamo, dražimo ipd. Tudi zalivamo čim manj. Vedno pazimo, da zemlje v lončku ne zalijemo preveč in da voda iz lončka dobro odteka. Nikakor ne sme zastajati na dnu.
Nevšečnostim z neprimernim zalivanjem in zastajanjem vode v tleh se lahko izognemo, če seme takoj ali čim prej po setvi in sadike po vsakem presajanju zalijemo s hranilom MINERAL Zeleni. Ta oskrbi kaleče seme s potrebno vlago in hranili ter tako pospeši kalitev. Razvijajoča rastlinica na ta način hitreje »pobegne« nevarnostim, ki v tleh prežijo na kaleče seme. Poleg tega MINERAL Zeleni dlje časa zadržuje vlago v zemlji, kar zmanjšuje število potrebnih zalivanj, pa tudi nevarnost prehitre izsušitve je veliko manjša. Ker je vlažnost zemlje bolj stabilna, zmanjšamo nevarnost pretiranega zalivanja, s čimer so ogrožene občutljive mlade rastlinice.
Za zagotovitev ustrezne zračne vlažnosti z mehko vodo jih v zgodnjih fazah rasti redno pršimo po listih, vendar s tem ne smemo pretiravati. Veliko vode in toplote je namreč recept za razvoj plesni in drugih bolezni. Če zrak v prostoru ne kroži, potem pršimo le 1-2x na dan. Kasneje, ko so rastline že bolj razvite, pršimo redkeje, saj tako rastline privajamo na pogoje, podobne zunanjim, kjer se zračna vlaga iz dneva v dan spreminja. Tudi vodni režim lahko pri večjih sadikah spreminjamo ter jih s tem pripravljamo na zmešnjavo, ki bo vladala zunaj na vrtu. Včasih jih pustimo kakšen dan dlje brez zalivanja, kdaj pa lahko zalivanje ponovimo prej kot po navadi. Vseeno pazimo, da rastline ne utopimo ali izsušimo. Rastline, ki bodo rasle zunaj, je dobro prej utrditi tudi z rahlimi premiki zraka. To lahko storimo tako, da jim postavimo manjši ventilator in ga večkrat na dan za nekaj minut prižgemo. S premikanjem se bodo rastline morale utrditi, v steblo bodo vložile večje količine celuloznih vlaken, kar jim bo v pomoč z vetrovnimi razmerami na vrtu.
Rast mora biti zmerna in enakomerna, sicer se rastline pretegujejo, zaradi česar so šibkejše in manj odporne na stresne razmere. V izogib prehitri rasti moramo biti pazljivi pri gnojenju. Najboljši način je gnojenje s vodotopnim gnojilom. Razmerje NPK, ki pomeni razmerje med osnovnimi rastlinskimi hranili dušikom, kalijem in fosforjem, mora biti v prid dušiku, saj je za novo rast najpomembnejši od hranil. Fosforja plodovke do cvetenja in potrebujejo bolj malo. Da je dodajanje gnojila potrebno, opazimo na izgledu in barvi sadik, če te zaostajajo v rasti ali če izgubljajo zeleno barvilo in postanejo blede barve. Pri naravni vzgoji sadik uporabimo za zalivanje MINERAL Modri, da pospešimo rast in razvoj sadik, zalivanje pa ponovimo dva do trikrat na vsakih 14 dni. MINERAL Modri je povsem naravno hranilo, ki vsebuje večje količine dušika in vsa ostala potrebna hranila za rast in razvoj v ravnotežju. Sadike z njegovo uporabo postanejo močnejše, listi temnozeleni, njihov razvoj je uravnotežen, zato so večje in bolj zdrave.
5. Presaditev na prosto in zunanje nevarnosti
Sadike plodovk na prosto presajamo od sredine maja po »ledenih možeh«. Na Gorenjskem raje počakamo še kak teden, na Primorskem pa gredo sadike lahko na prosto že teden ali dva prej. Po presajanju vse sadike takoj ali čim prej zalijemo s hranilom MINERAL Zeleni, ki zmanjšuje presaditveni šok. V neogrevane rastlinjake sadimo, ko nočne temperature v njem ne padejo več pod 10°C. Če smo sadike prej dobro utrdili, s presaditvijo in privajanjem na novo okolico ne bodo imele večjih težav. Presaditveni stres dodatno zmanjšamo tako, da sadike pred presajanjem na prosto na spremembo dodatno privadimo tako, da prostora ne ogrevamo ali jih najprej prestavimo v prostor, kjer so temperature za nekaj stopinj nižje, recimo v neogrevan rastlinjak. Preprosto lahko to izvedemo tudi z rednim zračenjem prostora ob lepem vremenu. Čez cel dan pustimo odprta okna ali lončke s sadikami zložimo na pladnje in te čez dan prestavimo ven. Nekaj dni pred presajanjem jih v lončkih pustimo zunaj tudi preko noči. Izpostavljanje rastlin zunanjim razmeram naj bo postopno, tako da na začetku rastlino izpostavimo le za kakšno uro, ta čas pa nato vsak dan podaljšujemo. Tako bodo imele rastline čas, da se privadijo spremenjenim razmeram.
Paprike in jajčevce na prosto sadimo v razmaku 30 x 30 cm, v rastlinjaku napravimo večjo razdaljo, vsaj 40 x 40 cm, saj so tam pogoji bolj prijazni in rastline zrastejo večje ter potrebujejo več prostora za normalno rast in razvoj. Paradižnike sadimo ob opori, lahko so to koli ali mreža za kumare. Sadimo jih na razdaljo 40 x 40 cm in obvezno napravimo streho, saj so občutljivi na plesen, ki za svoj razvoj potrebuje kapljice na plodovih in listih. Tudi zalivamo le v tla in nikoli po rastlinah. Približno 10 dni po presajanju začnemo zalivati sadike z raztopino MINERAL Modri, da omogočimo čim hitrejšo in predvsem uravnoteženo rast in razvoj vseh sadik. Zalivanje ponovimo v času intenzivne rasti dva do trikrat v presledku 14 dni, nekje do konca cvetenja.
Če na vrtu gojimo več različnih rastlin iz družine razhudnikovk, kot so jajčevec, paprika, paradižnik in krompir, moramo vsako vrsto posaditi v svojo gredo. Skupaj namreč ne uspevajo dobro, so si slabi sosedje. Če rastejo blizu skupaj, privabljajo enake škodljivce in jih za to na tistem predelu najdemo več. Iz tal porabljajo ista hranila in zanje med seboj tekmujejo, tako v tekmi zmaga le najboljši, ostale sadike pa v rasti zaostanejo in se ne razvijajo. Dobri sosedje plodovkam so bazilika, solata, redkvice, kolerabica, motovilec in zelena. Pri načrtovanju skupinskih gred pazimo, da nižje vrste sadimo bolj južno in, da s svojo rastjo končajo v času, preden plodovke zrastejo do večjih grmov. Ko so plodovke že večje, zaradi senčenja pod ali med njimi težko uspevajo druge rastline. Že takoj po presajanju na prosto moramo posvetiti pozornost biološkim nevarnostim našega vrta, to so bolezni in škodljivci. Pri uporabi sredstev MINERAL Rumeni in MINERAL Rdeči bodo rastline odpornejše na napade škodljivcev in bolezni. Njuna uporaba poveča naravno odpornost rastlin, kot je na primer debelina voščene prevleke. Ta ščiti pred vdorom glivičnih bolezni in se z uporabo obeh sredstev odebeli ter ojača. Rastlina ima z uporabo obeh sredstev zagotovljenih tudi dovolj snovi za izgradnjo dodatnih naravnih odpornostih in odvračalnih spojin, s katerimi se brani pred škodljivci in boleznimi. Dodatno lahko sadike zavarujemo tudi s tem, da ob robovih gred posadimo kapucinke in ognjič. Ti rastlini namreč odganjata polže in druge škodljivce plodovk. Če nam pogosto nagajajo listne uši, lahko ob robu vrta nasadimo volčji bob, ki jih bo tako močno privabil, da jih na ostalih vrtnih rastlinah ne bomo našli. Da ga ohranimo dalj časa, ga poškropimo s naravnim sredstvom MINERAL Rdeči FORTE. Naše sadike tako varujemo na povsem naraven in ekološki način in tako vzgojimo rastline, ki bodo dale zdrave in okusne plodove, brez ostankov škodljivih spojin in nevarnih kemikalij.
V naslednjih tednih za vas pripravljamo nove objave. Da objave ne zamudite, nas všečkajte na Facebook-u, kjer vas bomo obveščali o novih prispevkih, vas pa vabimo k debati, deljenju izkušenj ter zastavljanju raznih vprašanj.