Januar in februar sta meseca, ko že nestrpno pogledujemo skozi okna proti vrtu in komaj čakamo, da se prične pomlad in delo na našem najljubšem kotičku zemlje. Čeprav je do pomladi še kar nekaj hladnih dni, se lahko vrtičkarsko delo za štirimi stenami toplega doma že prične pri vzgoji lastnih sadik paprike, čilijev, jajčevcev in nekoliko kasneje še paradižnika ter ostalih vrtnin.
Samo pri vzgoji lastnih sadik smo lahko prepričani o izvoru in stanju naših plodovk, pomembna je le še izbira pravega semena in primerna vzgoja. Če smo seme shranili iz prejšnjih let, je dobro vedeti, katera imajo še dobro sposobnost kalitve in pri katerih je bolje kupiti novo seme. Seme paradižnika in večine ostalih plodovk se postara in izgubi sposobnost kalitve po 3-4 letih, pri cvetlicah in dišavnicah je ta doba mnogo krajša, le 1-2 leti. Vedno kadar seme shranjujemo, je vredno zapisati na vrečico datum spravila. Sejemo le zdravo in nepoškodovano seme, posebej pregledamo, če so prisotne kakšne lise in pike, ki bi lahko pomenile okužbo. Pri nakupu semena moramo biti pozorni na poreklo in kaljivost, ki naj bo vsaj 90%. Izbira domačin in avtohtonih sort nosi velike prednosti, saj bodo rastline vzgojene iz teh semen že prilagojene na naše razmere in so za to odpornejše in močnejše. S tem tudi skrbimo za ohranjanje naše naravne dediščine. Pri nakupu ne-ekoloških semen posvetimo pozornost oznakam, kot je »Tretirano seme«, ki pomeni, da je bilo to seme razkuženo in namočeno v fungicide ter druga kemična sredstva.
Za uspešen vznik in začetno rast potrebujemo primerne posodice in kakovosten substrat. Izberemo lahko med več možnostmi, kot so setvene posodice, lončki ali gojitveni platoji iz različnih materialov. Vredno je paziti na praktičnost in metodo presajanja kot je pikiranje ali preprosto presajanje v večje lončke, ki je vsekakor bolj primerno za plodovke. Pri presajanju bomo zagotovo potrebovali gojitvene plošče ali manjše lončke, za katere lahko preprosto uporabimo kar bele plastične kozarčke. Tak način morda zahteva malce več prostora, saj vsako seme zahteva svoj lonček, pri tem se lahko dogodi, da iz nekaterih lončkov ne pokuka rastlinica in jih moramo za to pripraviti še nekaj več »za vsak slučaj«. To je za plodovke bolj primerno, ker ne poškodujemo mladih nežnih koreninic kot se to lahko zgodi pri pikiranju. S tem je presajanje v večje lončke veliko bolj uspešno, rastline ne doživijo velikega presaditvenega šoka, si hitreje opomorejo in bolje rastejo naprej.
Pri izbiri substrata za vzgojo sadik moramo biti pozorni na oznake na vrečah različnih substratov. Najbolj primerni so substrati za vzgojo in presajanje sadik ter pikiranje ali morda za vzgojo zelišč, nikakor pa ne smemo sejati v substrate, ki vsebujejo večje količine hranil, kot so substrati za balkonske rastline in cvetlice. Prevelike količine hranil lahko kalček poškodujejo ali celo uničijo, večino hrane, ki jo kalček potrebuje za razvoj do sadike je že v semenu samem. Substrati za vzgojo sadik so tudi primerno fino mleti, se pri zalivanju ne strdijo in tako omogočijo preprost in kakovosten vznik.
Kaleča semena za kakovosten vznik potrebujejo stabilno in primerno temperaturo. Plodovke so toplotno najbolj zahtevne zelenjadnice, za kakovosten vznik potrebujejo okoli 25°C. So rastline toplih krajev in po vzniku ter v zgodnjih fazah življenja potrebujejo enakomerne dnevne in nočne temperature, ki naj bodo v okviru 15-20°C. Pazimo, da jih vzgajamo na mestu, kjer so temperaturna nihanja kar se da majhna. Še posebej je potrebno posvetiti pozornost nočnim temperaturam, da se le te ne spustijo preveč pod povprečne dnevne.
Za kalitev je pomembna tudi primerna vlažnost zemlje in zadostna zračna vlaga, ki prepreči njeno izsušitev. Vsak lonček lahko do kalitve in vznika prekrijemo s plastično folijo, v katero s buciko napikamo nekaj lukenj, da omogočimo vdor kisika, prav tako pomembnega faktorja za dobro rast in razvoj. Ko kalčki pokukajo na plano, moramo folijo odstraniti, da se rastline že mlade navadijo na zračne pogoje, kjer jih gojimo. Za zvišanje zračne vlage v okolici mladih rastlin nekaj krat na dan škropimo z mlačno mehko vodo. Vedno pazimo, da zemlje oziroma substrata ne zalijemo s preveliko količino vode in da ta v zemlji ne zastaja, saj lahko s tem pripravimo ugodne pogoje za razvoj bolezni.
Nevšečnostim z zalivanjem in zastajanjem vode v tleh se lahko izognemo, če seme takoj ali čim prej po setvi in sadike po presajanju zalijemo s hranilom MINERAL™ Zeleni. Ta oskrbi kaleče seme s potrebno vlago in hranili ter tako pospeši kalitev. Razvijajoča rastlinica na ta način hitreje »pobegne« nevarnostim v tleh, ki prežijo na kaleče seme. Poleg tega Mineral Zeleni dlje časa zadržuje vlago v zemlji in ni potrebno pogosto zalivanje, pa tudi nevarnost prehitre izsušitve je veliko manjša. Zaradi manjše potrebe po zalivanju je tudi manj nevarnosti, da bomo s tem pretiravali in ogrožali mlade, nežne rastlinice.
Poleg temperature je svetloba navadno najbolj kritičen in omejujoč zunanji dejavnik pri domači vzgoji sadik. Za vzgojo kakovostnih sadik moramo poskrbeti za primerno osvetlitev že takoj po vzniku. Mladi kalčki potrebujejo veliko svetlobe, če je ne zagotovimo zadosti, se bodo sadike »pretegnile«, kar pomeni, da bodo razvile dolgo in šibko steblo. V dnevih s slabo osvetlitvijo lahko to preprečimo s znižanjem temperature za nekaj stopinj. S tem se zniža aktivnost rastlin in omeji rast. Svetle okenske police so navadno pravšnje za vzgojo sadik, če pa opazimo pretegovanje jim lahko namestimo tudi kakšno dodatno svetilko. Pri tem moramo biti pozorni, da ne oddaja veliko toplote, takšne so neonske in LED svetilke.
Paprike in jajčevci naj bodo pred presajanjem na prosto v lončkih vsaj 70-80 dni. V tem času bodo sadike postale dovolj velike in bodo zunanji dejavniki bolj prijazni za presaditev na vrt. Paradižnik potrebuje manj, približno 55-65 dni, za to ga tudi malce kasneje sejemo. Skozi cel čas skušamo ohranjati enake pogoje. Izberemo končne lončke primerne velikosti, da sadike v njem napravijo dobro koreninsko grudo in tako zagotovimo, da bo presaditev na stalno mesto v vrtu kar se da uspešna. Pred presaditvijo je dobro sadike na spremembo privaditi tako, da prostora ne ogrevamo dodatno ali jih najprej prestavimo v prostor, kjer so temperature za nekaj stopinj nižje, recimo v neogrevan rastlinjak. Preprosto lahko to izvedemo tudi z rednim zračenjem prostora ob lepem vremenu, jih zložimo na pladnje in te čez dan prestavimo ven. Nekaj dni pred presajanjem jih v lončkih pustimo zunaj tudi preko noči. Z upoštevanjem teh pogojev sadike ne bodo doživele velikega presaditvenega šoka in bodo bolje ter hitreje rastle naprej na naših vrtovih.
Redno spremljajte našo spletno stran, kjer bomo v prihodnjih tednih objavili vodič vzgoje sadik, presajanja in vam nudili napotke, kako poskrbeti za zdrave in odporne rastline na prostem. O vseh objavah vas bomo obveščali tudi na socialnih omrežjih, kjer nam lahko sledite in s tem poskrbite, da ne boste zamudili nobenih objav.