Zima nas je zopet obiskala in prekrila naravo z belo odejo ter tako pospremila zunanje rastline k zasluženemu počitku. Mraz zunaj vedno bolj močno pritiska in nas preganja v tople domove, kjer nas pričakajo naše zelene sobne prijateljice.
Rastline tudi oddajajo vlago, kar še posebej pomembno v zimskih mesecih, ko je v večini notranjih prostorov zrak zaradi centralnega ogrevanja izredno suh. To tudi sobnim rastlinam, ki so pretežno rastline tropskih krajev, povzroča težave. V naših domovih nam sobne rastline zagotavljajo svežino in poživljajo prostore, vendar je tako za nas kot tudi veliko sobnih rastlin zima čas umirjenih ritmov in počitka. Zaradi dolgih noči in s tem zelo majhnih količin sončne svetlobe, so pozimi v precej nelagodni situaciji, zato rastline v tem času prestavimo na južne in zahodne police. Primanjkljaj svetlobe povzroča zmanjšano rast in razvoj nekaterih sobnih rastlin, kar se odraža tudi v zmanjšani porabi vode iz zemlje in večji potrebi po zračni vlagi.
Sobne rastline zahtevajo svetlobo in višjo zračno vlago
Kot je že znano, sobne rastline niso le okras, temveč v prostoru delujejo pomirjujoče, zagotavljajo nujno potreben kisik in sproti porabljajo oglijkov dioksid, ki je lahko pri višjih koncentracijah nevaren za zdravje ljudi in slabo vpliva na naše počutje. Rastline tudi oddajajo vlago, kar še posebej pomembno v zimskih mesecih, ko je v večini notranjih prostorov zrak zaradi centralnega ogrevanja izredno suh, kar pa tudi sobnim rastlinam, ki so pretežno rastline tropskih krajev, povzroča težave. V naših domovih nam sobne rastline zagotavljajo svežino in poživljajo prostore, vendar je tako za nas, kot tudi za veliko sobnih rastlin zima čas umirjenih ritmov in počitka.
Zaradi dolgih noči in s tem zelo majhnih količin sončnega sevanja so pozimi v precej neugodni situaciji, zato rastline v tem času prestavimo na južne in zahodne police. Primanjkljaj svetlobe vodi v zmanjšano rast in razvoj nekaterih sobnih rastlin, kar se odraža tudi v zmanjšani porabi vode iz zemlje in večji potrebi po zračni vlagi.
Najbolje, kar lahko v zimskih mesecih storimo za naše sobne rastline, je višanje zračne vlage. To v mnogih stanovanjih ni mačji kašelj, saj so pogosto najbolj osončena in s tem najprimernejša mesta za sobne rastline v zimskem času na okenski polici, pod njimi pa imamo večinoma nameščene radiatorje. Nekaterih rastlin to ne moti, drugim pa je lahko v veliko nevarnost. V suh zrak okoli sebe rastline oddajajo večje količine vode, iz zemlje pa je ne morejo tako učinkovito črpati. Zračno vlago lahko okrog rastlin povišamo tako, da jih nekajkrat na dan pršimo z mehko vodo ali postavimo lonček z vodo na radiator in ga zamenjamo, ko vsa voda izhlapi.
Prav tako se dobro obnese, če v podstavek lončka nasujemo glinopor ali prodnike, katere redno močimo z vodo. Če postavimo skupaj več rastlin, bo v takšni skupini vlaga višja, paziti pa moramo, da jih ne postavimo preveč skupaj in s tem zmotimo pretok zraka ter tako povišamo možnosti razvoja bolezni.
Sobne rastline pozimi zalivamo redkeje
Ker je zaradi slabe rasti črpanje vode iz zemlje v lončku zelo omejeno, pozimi sobne rastline zalivamo vsaj trikrat manj kot poleti, ko intenzivno rastejo.
Pri zalivanju vodo dolijemo v lonček tako, da ne zmočimo rastline. Če zalivamo preveč, močno povečamo nevarnost za okužbo z gnilobo korenin, kar vodi v njihov propad. Pri manjših okužbah lahko lonček osušimo tako, da za nekaj časa koreninsko grudo z zemljo povlečemo iz lončka in pustimo, da se osuši, tako morda rešimo nekaj korenin, ki se lahko spomladi ponovno razrastejo. Gniloba korenin je pozimi največji sovražnik naših sobnih rastlin.
Za večino je tedenska doza 1 dl vode čisto dovolj, izjema so spatifili, ki so še posebej znani po svoji izjemni sposobnosti čiščenja zraka. Pri teh je pomembna njihova velikost, saj najmanjši porabijo morda manj kot deciliter na teden, medtem ko večji potrebujejo vsaj 2-3 decilitre na teden. Še posebej pozimi spatifilom začno stari listi bledeti in se sušiti, vendar brez skrbi, to je čisto naravni odziv rastline na primanjkljaj svetlobe. Preprosto ga olepšamo tako, da blede in posušene listne odstrižemo, kmalu pa bo pognal nove zelene liste. Tako spatifil kot ostale rastline z gladkimi in svetlečimi listi se dobro odzovejo na občasno prhanje oz. pršenje.
Rastline z dlakavimi listi, kraljeve begonije in sobne vijolice mokrih listov ne prenesejo dobro, zato prhanje za njih ne pride v poštev. Cvetoče sobne rastline potrebujejo drugačno nego. Tudi v zimskem času jih moramo dognojevati in bolj redno zalivati, kar pri zelenih ni potrebno, niti priporočljivo. Dognojujemo jih z gnojilom za cvetenje, v malo manjših količinah kot skozi leto; takšne so afriške vijolice, spatifili, kalanhoje, orhideje in drugi.
Kot mehko vodo doma uporabljamo postano vodo ali deževnico.
Mehka voda ne vsebuje raztopljenega kalcija in magnezija, ki tvorita vodni kamen. Ko voda stoji v posodi, se kamen usede na dno, s čimer se izloči.
Ne pozabite na primerno temperaturo
Zelo pomembno vlogo pri oskrbi sobnih rastlin v zimskem času igra tudi temperatura.
Božična zvezda, orhideja in kalanhoja ne prenesejo nizkih temperatur in bodo v neogrevanih prostorih propadle. Ciklame in azaleje pa v pretoplih prostorih prehitro odcvetijo, zato jih je bolje imeti v prostorih, ki niso redno in močno ogrevani. Prav tako imajo nižje temperature raje vitezove zvezde, hijacinte, božični kaktusi in primule, teh vsekakor ne smemo postaviti na okensko polico nad radiatorjem.
Fikusi, ki izredno lepo uspevajo v polsenčnih legah, pozimi pomanjkanja svetlobe ne trpijo toliko kot ostale sobne rastline. Ker so to tropska drevesa, jih moramo prezimiti v toplih prostorih in redno vzdrževati zadosti vlage v zraku.
Sobne rastline presajamo ob koncu zime
Presajanja rastlin se lotimo ob koncu zime, ko je pomlad na vratih in so dnevi vse daljši. Tako lahko rastline z novim zagonom začno rasti, saj jim zagotovimo hranljive snovi za bujno rast in ponovno cvetenje. Pravilo velja, kolikor ima rastlina velik lonček, tako velika bo zrasla. Med sobnimi rastlinami so klivije tiste, ki presajanje slabo prenašajo zaradi debelih korenin, ki se zlahka poškodujejo. Zato jih presajamo vsake 2-3 leti. Tudi orhideje presadimo le, ko je potrebno, ko je lonček že zelo zaraščen s koreninami.